Bretonski zaključki.

Objavljeno petek, maj 4th, 2012 ob 18:29

Pozdravljeni!

Iz gozda Brocéliande, kjer nama je legende osvetljevalo sonce, sva se preko dveh zelo tipičnih bretonskih mest premaknila v sivino skrajne severno-vzhodne Bretanje.

Če vprašate povprečnega slovenskega študenta francoščine, kaj je to Bécherel, vam bo odgovoril z zelo zgovorno skrivenčeno grimaso. Bécherel je za nas knjiga francoskih glagolov, ki smo jo morali žvečit do onemoglosti in h kateri se vsaj nekateri še vedno vračamo, ker je francoskih glagolov in glagolskih časov pač preveč. Nisem pa vedela, da je Bécherel tudi mesto. Je bretonsko mestece, dokaj zamrlo, a simpatično, obzidano, polno knjigarn oz. bukvarn, ki pričajo o tem, da je Bécherel tudi mesto knjige.

Dinan je mesto, katerega center ostaja isti že vrsto let, še iz časa, ko so po ulicah odmevala konjska kopita. Če torej iščete eno izmed najbolj pristnih srednjeveških izkušenj, pojdite na pivo ali jabolčnik (to so sigurno pili že vitezi) v Dinan. In točno to sva storila tudi midva. Cidre na glavnem trgu in nato sprehod po ulicah s črtastimi hišami. Edino, kar naju je zmotilo, kar naju moti čedalje bolj, je promet. Res, res ne razumeva, zakaj ne zaprejo centra za promet! Vse je tako staro in dejansko zelo pristno, simpatične trgovine, oboki, ozke ulice, črtaste hiše … in avtomobili. Na stotine avtomobilov, ki kar ne prenehajo vozit sem ter tja po centru. Občutek ni dober. Namesto, da bi gledal okrog sebe in občudoval lepote mesta, moraš pazit na promet. Kr neki.

Spala sva na poti proti mestu St Malo. Tega nama je danes pokvaril dež. Sva se pa vseeno ustavila ob obzidju, ki je obdano s peščeno plažo. Ob oseki se je mogoče sprehodit do trdnjave Fort National na otočku nedaleč proč. Ob plimi pa se morje dvigne neverjetno visoko. Tik ob zidu, ki loči mesto od plaže, so zapičeni koli, ki pričajo o mogočnosti malojske plime. Menda ima St Malo eno najvišjih plim na svetu.

Zaradi vremena sva se kaj hitro pobrala stran. Po kosilu sva obiskala muzej jabolčnika Musée du cidre pri vasi Pleudihen-sur-Rance. V prostorih stare kmetije te seznanijo z zgodovino pridelovanja jabolčnika. Na ogled so stare naprave, steklenice, slike ipd. Za nagrado pa te ob koncu ogleda počastijo z degustacijo dveh vrst jabolčnika: suhega (cidre brut)in pol-suhega (cidre demi-sec). Ta cidre je bil bolj podoben našemu moštu, kot dva druga, ki sva jih poskusila poprej. Še vedno pa sta bila okusna in s kmetije sva odšla kar malo fajhtna. Sicer pa, kaj nama pa preostane drugega v tej sivini od vremena?!

Over and out.
It’s Nina.

Komentiraj

Please type the characters of this captcha image in the input box

Za komentiranje vnesite zgornje znake!