06/06/1944

Objavljeno ponedeljek, maj 7th, 2012 ob 18:25

Pozdravljeni!

Prostrane normandijske plaže so bile ne tako davnega leta 1944 prizorišče enih izmed najbolj krvavih spopadov novejše zgodovine. Tu se je 6. junija tistega leta odvila največja vojaška operacija vseh časov – nadeli so ji ime »Operation Overlord«. Dan D, angleško D-Day in francosko Jour J pa so imena, pod katerimi danes poznamo spopade, ki so Francijo osvobodili nemške okupacije. Več kot 6000 ladij se je tistega dne zgrnilo na 80 km normandijske obale in na tisoče ameriških, angleških, kanadskih idr. vojakov je vkorakalo na francoska tla. Dnevu D je sledila bitka za Normandijo, ki je trajala nadaljnjih 76 dni in v kateri je izgubilo življenje več kot 210 000 zaveznikov in 200 000 Hitlerjevih privržencev, še enkrat toliko pa so jih zavezniki spravili za rešetke. Umrlo je tudi 14 000 francoskih civilistov.

Obale, na katerih so se odvijali spopadi tisto poletje, so poznane kot (od zahodu proti vzhodu) Utah, Omaha, Gold, Juno in Sword.

Najhujši spopadi so bili menda na 7 km dolgi obali Omaha Beach. Danes je iz tistega časa ostalo le malo. Vidijo se bolj kot ne le žalostni ostanki umetnega pristanišča (»Mulberry Harbour«), ki so si ga Američani zgradili za dovoz surovin ipd. Ob Omahi stoji največje ameriško pokopališče na evropskih tleh. Ni čudno, ko pa je vendar Omaha za ameriške veterane »Bloody Omaha« (Krvava Omaha). Na pokopališču je simetrično razporejenih kar 9387 nagrobnikov ameriškim vojakom (9238 križev in 149 Davidovih zvezd), tu počiva kar 41 parov bratov, poleg tega pa je tu še spomenik 1557 pogrešanim vojakom. Pred kratkim so tu postavili center/muzej, ki nadrobno opisuje operacijo »Overlord« in se klanja vrednotam in žrtvam generacije WWII (2. svetovne vojne). To pokopališče je prizorišče začetka filma Saving Private Ryan režiserja Stevena Spielberga.

Na obali Utah se je odvil tisti spopad, v katerem se je definitivno začela osvoboditev Francije. Tu je nekaj plaket, nekaj spomenikov, predvsem pa odličen muzej (Musée du débarquement) o Dnevu D in vsem, kar spada zraven. Imajo neverjetno zbirko vojnih artefaktov (oblačila, orožja, zdravila, ladjo, tank, letalo in, ja, že takrat so brali Cosmo :) Pokazali so nam kratek dokumentarni film, posnet takrat, kar sredi akcije. Kot nekakšen bonus pa se je zdela razstava slik ameriškega risarja Richarda Taylorja. Ta se je z izjemnim talentom podal v svet vojne aviacije in je danes sigurno prava poslastica za zbiratelje (okvirji kar lepega števila slik vsebujejo namreč delčke vojne – košček padala ali uniforme, podpis pilota ipd.). V divji poplavi muzejev in memorialov, ki se gnetejo po vsej dolžini normandijskih »D-plaž«, se je bilo izjemno težko odločit, v katerega naj greva. No, zahvaljujoč Roku sva izbrala odlično!

Na »D-plažah« so ali pa tudi ne ostanki tistega grenko-sladkega leta. Na Utah ni recimo nič. Je pa zato na obali pri mestecu Arromanches kar lepo število železnih kontejnerjev, ki so nekoč pritrjeni eden na drugega tvorili pomol, po katerem so zavezniki (tokrat Angleži, se mi zdi) prevažali sem ter tja surovine, potrebne za invazijo. Gre za drugega izmed dveh »Mulberry Harbour« umetnih pristanišč, brez katerih zavezniki vojne ne bi preživeli, kaj šele zmagali.

Poleg plaž in muzejev si lahko danes ogledamo še dve »zbirki« bunkerjev, iz katerih so Nemci streljali na plaže Omaho, Utah in Gold. Prvi je Pointe du Hoc Ranger, ki izgleda kakor polje, ki so ga razdejali krti brez smisla za orientacijo. Celotna površina je namreč kakor preluknjana, polno je majhnih kraterjev, ki so jih izdolble bombe (torej le niso bili krti …). Poleg lukenj je tu par bunkerjev, kjer so nekoč stali veliki topovi, ki so lahko streljali (in zadeli) do 20 km daleč. Orožja so se tu najbrž polastili muzeji, pustili pa so topove na drugi taki točki pri kraju Longues-sur-mer. Tam je recimo 5 bunkerjev, od tega iz štirih še vedno štrlijo topovske cevi. Grdo, ampak zanimivo. Pač skoraj tako, kakor je bilo takrat. Grdo.

Tisti, ki vas take stvari zanimajo, a potujete z malo lažjimi denarnicami, boste veseli, ko vam povem, da je vse zgoraj opisano zastonj. Prav vse razen muzeja pri plaži Utah. Super, ne? :)

Jutri Francija praznuje. 8. maj je praznik zmage 1945. Midva sva se temu uspešno izognila, saj pričakujeva naval sentimentalnih veteranov in kakšno procesijo ali dve. Jutri bova torej raje preko Bayeuxa potovala proti deželi sira …

Over and out.
It’s Nina.

Komentiraj

Please type the characters of this captcha image in the input box

Za komentiranje vnesite zgornje znake!