Kralj Artur po valižansko (& angleško).

Objavljeno sreda, julij 18th, 2012 ob 19:58

Pozdravljeni!

Legende o kralju Arturju v resnici zares izhajajo iz Walesa. Tu se je prvič govorilo o vsemogočnem bojevniku, ki je kasneje dobil ime Artur in tu je danes morda še največ »dokazov« o njegovem obstoju. Midva sva obiskala tri takšne lokacije v Walesu – park Snowdonia okoli gore Snowdon, hrib Dinas Emrys ter rimski amfiteater v Caerleonu – nato pa še eno v Angliji – Arturjevo okroglo mizo v mestu Winchester.

Gremo lepo po vrsti.
Gora Snowdon, po kateri je dobil ime narodni park Snowdonia, v katerem sva plezala in spala, je legendarno pokopališče velikanke Rhite, ki jo je premagal kralj Artur. Mnogi še danes verjamejo, da pod to goro še vedno spijo Arturjevi vitezi. Vas to na kaj spominja? (namig: kralj Matjaž)

Malo bolj konkretne legende najdemo v delih valižanskega avtorja z imenom Geoffrey of Monmouth, ki je napisal za njegov čas zelo odmevno knjigo o britanskih kraljih, Historia Regum Britanniae (Zgodovina britanskih kraljev). V njej je nešteto zgodb o kraljih, ki so vladali britanskemu otočju, od prvega, Rimljana Brutusa, preko kralja Arturja, do prevlade Anglo-Saksoncev. Zgodba o griču Dinas Emrys v tej knjigi prvič postavi čarodeja Merlina v središče pozornosti, takrat še dečka, ki kasneje svetuje in pomaga Arturju tekom njegove vladavine. Kralj Vortigern, predhodnik kralja Utherja, Arturjevega očeta, želi na griču Dinas Emrys postavit trdnjavo, toda kar tekom dneva zgradi, se čez noč pogrezne v zemljo. Obupanemu kralju povejo za preroka, dečka Merlina, ki da bi morda vedel kaj storit. Merlin kralju razodene, da pod gričem leži jezero, pod tem pa tičita dva zmaja, en bel in en rdeč, ki se vsako noč borita – zato nič, kar se postavi na grič, ne more obstat. Vortigern veli preverit to neverjetno informacijo, ki se izkaže za resnično. Znanstveniki so v moderni dobi kopali pod gričem in menda res naleteli na jezero. Čudo prečudno … Kaj pa če je vse res? :)

Rimski amfiteater v Caerleonu na jugu Walesa je bil nekoč še kako delujoče prizorišče gladiatorskih iger zraven rimske vojaške baze Isca, domovanju druge Avgustove legije, ki je več kot 200 let štela po 5 500 vojakov naenkrat. Danes je to miren prostor, lep, ves zelen in prav nič krut. Od veličastnih, vedno natrpanih tribun so ostali le še temelji, zdaj poraščeni s fino zeleno travo in krvavih spopadov gladiatorjev ni več slutit. Zakaj to vključujem v objavo o kralju Arturju? Zaradi svoje okrogle oblike so mnogi verjeli (in morda še vedno verjamejo), da gre v bistvu za Arturjevo okroglo mizo, ob kateri so kot bratje sedeli on in njegovi vitezi, vsi enaki, vsi enakopravni. Pa že.

Okrogla miza v angleškem univerzitetnem mestu Winchester (natančneje v 750 let stari stavbi imenovani Great Hall) se zdi bolj prava kakor ta v Caerleonu kljub vedenju, da je bila zgrajena šele v 13. ali 14. stoletju, torej lep čas po Arturjevem času. Miza s premerom 5,5 m in težo 1200 kg je sprva stala na tleh (kakor se za mizo spodobi) na 12 nogah in centralno podporo. Leta 1348 so ji noge odstranili in jo obesili na steno. Šele leta 1516, med vladavino kralja Henrika VIII, so mizo pobarvali in dodali belo in rdečo tudorsko vrtnico ter Arturja na prestolu. Artur je tukaj menda sumljivo podoben mlademu Henriku. Na robu mize lahko preberemo imena 24 vitezov okrogle mize. Četudi je obiskovalcu popolnoma jasno, da miza ni tista prava Arturjeva okrogla miza, je pogled nanjo veličasten in vsekakor jo je vredno it pogledat!

Mislim, da lahko rečem, da sem s to objavo dokončno obdelala arturijanski material, ki ga bova srečala na najini poti. Ali pa tudi ne; pri tako velikih legendah nikoli ne veš.

Over and out.
It’s Nina.

1 komentar

  1. Mama Lenča pravi:

    Zdaj šele vem, zakaj Merlina imenujejo Emrys!
    Pa še to: če nič drugega, je v zgodbah o Arturju resnična magija krajev, ki so z legendo povezani. Čarobno. Itak.

Komentiraj

Please type the characters of this captcha image in the input box

Za komentiranje vnesite zgornje znake!