Vlaanders, België.

Objavljeno petek, julij 20th, 2012 ob 18:33

Pozdravljeni!

Belgiji sva posvetila le malo časa, a v teh dveh dneh sva videla (in izkusila) slavni belgijski trojni B: Brugge, belgijsko čokolado in belgijsko pivo. Poleg teh treh je Belgija poznana še kot domovina pomfrija – tega jedo zelo radi in, sodeč po številnih kažipotih za frituur (lokal, kjer se na veliko cvre), povsod, kjer se le da.

Brugge leži v flamskem delu države (sicer ima Belgija še svoj francoski del, meja pa poteka tik pod Brusljem) in je menda najlepše belgijsko mesto. S svojimi mnogimi kanali in ozkimi hišami s stopničastimi strehami nekako spominja na Amsterdam, a če nič drugega, ga od nizozemske prestolnice loči preobilica čokoladnic, v izložbah katerih se bohotijo praline najrazličnejših velikosti, oblik ter okusov, in s čokolado oblite jagode. Belgijska čokolada ne potrebuje ne uvoda in ne velike razprave, kajti njeno kakavovo visočanstvo že izgleda tako slastno kremno, da je upor kratko malo nesmiseln. Tudi midva sva klonila – kdo pa ne bi!
Brugge je prijetno majhen, čeprav kljub temu večji, kot sva pričakovala. Njegovih več lepih mestnih trgov, cerkva ter palač, predvsem pa z zelenjem in rožami obraščenih kanalov, katerih voda teče tik ob ličnih starih hišah, je moč videt v enem dnevu, če vas korak seveda ne popelje v kakšnega izmed muzejev. Teh je tukaj mnogo, najbolj zanimivi (ali pa vsaj drugačni) pa so muzej čokolade Chocolate Story, pivovarna De Halve Maan (ta proizvaja slavno Brugse Zot pivo) ter muzej pomfrija (ja, tudi to obstaja na tem našem svetu). Belgijskih piv se zdi nešteto. Šla sva v za piva specializirano trgovino, kjer je bila ena cela stena polna steklenic – te so tičale ena tik ob drugi, vsaka drugačna, vsaka belgijske proizvodnje, od bolj navadnih, svetlih in normalno močnih do tistih na izgled prav strupenih, 12% močnih, zelo aromatičnih. Izbira je težka in treba je bit previden, kajti prepustit se belgijskemu pivu, bi pomenilo ostat v Belgiji za nedoločen čas.
Brugge je bil torej super belgijski B, ki nama je ponudil še druga dva. Popoln trojni belgijski užitek!

Da pa najina belgijska izkušnja ne bi bila zgolj sladko-hmeljna, sva si ogledala tudi ob mestu Diksmuide ležeči jarek smrti (Den Dodengang), v katerem so se borili belgijski vojaki med 1. svetovno vojno. Bitke ob reki IJzer so bile krvave in vojaki v jarku smrti so bili vsakodnevno obstreljevani izza nemških bojnih črt. V Diksmuide se lahko obišče menda tudi odličen vojni muzej, ki so ga postavili v stolpu IJzertoren, sicer pa je mestece majhno in lepo.

Belgija ponuja marsikaj in zanjo si bo treba kdaj drugič vzet več časa. Midva sva jo tokrat bolj kot ne obšla, kajti sever je še daleč in časa kljub vsemu ni toliko, kot bi si človek želel. Sicer pa nam je Belgija razmeroma blizu in ne bo se težko vrnit in dopolnit vtis.

Over and out.
It’s Nina.

Komentiraj

Please type the characters of this captcha image in the input box

Za komentiranje vnesite zgornje znake!