DK – Jutland.

Objavljeno četrtek, julij 26th, 2012 ob 14:19

Pozdravljeni!

Danska, geografsko in geološko najnižja od vseh skandinavskih dežel, je sestavljena iz mnogih otokov. Ne samo tistih majhnih, na katere se pluje s čolni. Celinska Danska, ki se imenuje Jutland, je resda največji del države, ne vsebuje pa danskega glavnega mesta; država se namreč nadaljuje proti vzhodu preko dveh velikih otokov, Funen in Zealand (København leži na skrajnem vzhodu slednjega). Poleg tega spada pod Dansko še nesramno hladna, a zato prečudovito ledena Grenlandija, ki sva si jo pred kratkim dodala na seznam dežel, ki jih morava nekoč obiskat. Otoki, sami otoki.
Ampak ostanimo zaenkrat še na celini … Jutland torej.

Nižina, ki naju je spremljala od Belgije do Nizozemske in še naprej preko severne Nemčije, se na Danskem še ni končala. Tudi tu je država prepredena s kolesarskimi potmi, dežela pa tako ravna, da se na kolesu spoti samo pod vročim poletnim soncem. Edina točka, kjer Danci na svojih dvokolesnikih malo globlje zadihajo, je hrib Møllehøj na vzhodu države, ki se vzpne na vrtoglavih 170 m! Mogočnih vršacev torej ni, se pa zato že tukaj pojavijo fjordi. Dansko vzhodno obalo sestavljajo peščene plaže in sipine, morska letovišča, pristanišča, hiše s slamnatimi strehami, tu in tam kakšen svetilnik. Severno morje se torej obnaša enako kakor vsa druga. Tudi prehladno ni – v letovišču Blåvand sva se pri svetilniku Blåvands Huk, nenavajena celinske pošasti od poletja, skopala, potem pa se lahko v kopalkah še malo sprehajala (in iskala koščke jantarja, ki naj bi jih morje tam redno naplavljalo) preden naju je zazeblo. Danska v tem pogledu ni prava skandinavska dežela – tam bi naj bilo ves čas razmeroma hladno, pravega poletja naj ne bi bilo in svetlo naj bi bilo v tem delu leta skoraj ves dan. Tega tu ni. Dan je že dolg, a nič bolj kot v Veliki Britaniji, vroče pa je (vsaj za naju) preveč.
Tu naj omenim še pristaniško mesto Esbjerg, ki se ponaša z zanimivo umetnino »Man meets the Sea«. Ob morje, tik nad peščeno plažo in s pogledom na mesto, je kipar Svend Wiig Hansen s pomočjo svojega sina Christiana postavil štiri bele velikane. Visoki so 9 m, kot povezava med morjem in civilizacijo pa naj bi simbolizirali človekovo srečanje z naravo. Stvar je ogromna in s svojo belino zaslepljujoče privlačna, v marsičem pa naju je ta sklop kipov spomnil na tistega z angleške plaže Crosby.

Najino prvo srečanje z deželo Dansko pa ni bilo morje, ampak mesto Ribe. S svojimi 1300 leti je Ribe najstarejše dansko mesto, kajti postavljeno je na mestu, kjer že od 8. stoletja naprej obstaja nekakšna oblika naselbine – vikinška, srednjeveška, moderna. Strogi center mesta ohranja svojo srednjeveškost, dokaze o starejših dobah pa lahko odkrivamo v lokalnih muzejih (predvsem v muzeju Ribes Vikinger) ter na glavnem trgu, kjer tudi letos potekajo pomembna izkopavanja več kot 1000 let krajevne zgodovine. Sredi mesta stoji čudovita katedrala, ki s svojo preprosto notranjostjo in nekaterimi modernimi elementi (iz treh milijonov pisanih kamenčkov sestavljeni mozaik pri oltarju, na primer) prav pozitivno preseneti, z njenega stolpa pa se odkriva panoramski pogled na ulice, polne pisanih hiš (večinoma pa rdečih), rož in stojnic. Še pokopališče je posebno – od daleč izgleda kakor botanični vrt, ko prideš bliže pa zagledaš nagrobnike, večinoma enostavne zaobljene kamne, vsakega v svojem ličnem prostorčku, ograjenem z nežnim grmovjem. Srečo imava z izbiro prvih mest v državah, ki jih obiščeva. Ribe je res lepo mesto in tudi drugim bi ga priporočila za prvega danskega.

Da se na Danskem ne bi ukvarjala izključno z bradati Vikingi, sva v mestu Herning obiskala muzej fotografije Danmarks Fotomuseum. Tam sva se lahko čudila zgodovini fotografije in razvoju fotoaparatov ter fotografske opreme od let 1920 in 1930, ko lahko govorimo o njenih začetkih, do danes. Razstavljenih je ogromno število fotoaparatov ter kamer, od najstarejših, škatlastih in nerodno velikih, preko smešnih harmonikastih, do modernih plastičnih, kakršne poznajo današnje generacije. Na ogled je postavljena tudi 360° panorama Københavna ter nekaj hologramov in starih 3D slik. Ste vedeli, da se je nekoč dalo naredit tudi reliefno fotografijo? Tudi midva ne. :)

Na celinski Jutland je tudi famozni Legoland; Danska je namreč mama Lego kock, s katerimi smo se, tako se zdi, vsi radi igrali. Takšni mali koščki pa toliko zabave! Hvala Danski za najboljšo igračo na svetu v imenu nekdanjih, zdajšnjih in bodočih otrok!

Over and out.
It’s Nina.

Komentiraj

Please type the characters of this captcha image in the input box

Za komentiranje vnesite zgornje znake!