RigAletto.

Objavljeno sreda, oktober 3rd, 2012 ob 18:33

 

Pozdravljeni!

Riga (latvijsko Rīga) je glavno mesto Latvije in največje ter najbolj kozmopolitansko mesto v baltskem območju. In če je bil stari del Talina izrazito srednjeveški, v starem delu Rige prevladujeta okrašena renesančna arhitektura in Art Nouveau. Staro mestno jedro je urejeno, večinoma lično obnovljeno, toda za razliko od talinskega to ni obdano z modernimi steklenimi stavbami, temveč z razpadajočim predmestjem, imenovanim Maskavas forštate (»moskovsko predmestje« – ker je nekdaj skozenj tekla cesta v Moskvo in ker je tu živelo ogromno osiromašenih Rusov). Tu je edina omembe vredna stavba ogromna akademija znanosti, prvi nebotičnik v Rigi, ki je dobil nadimek Stalinova rojstnodnevna torta. Sicer vzdušje narekuje glavna mestna tržnica, ena izmed največjih v Evropi (njen zaprti del je postavljen v nič manj kot pet nekdanjih hangarjev za cepeline), kjer se da kupit prav vse, od najlonk do paradižnikov.

Ker to vzhodno predmestje Rige ni prav nič privlačno, se človek kaj hitro premakne v strogi center, v staro mestno jedro. Kjer je nekoč stalo mestno obzidje, so zdaj urejeni parki in široke avenije, severno od njih pa se nahaja »podaljšek« stare Rige iz poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja. Temu delu pravijo Centrs (centrs=center) in tukaj menda ždijo najlepše izmed Riginih Art Nouveau stavb. Staro mestno jedro je majhno, idealno za raziskovanje na lastnih dveh nogah. Dober začetek je Mestni trg, obdan z mestno hišo, vpadajočim muzejem okupacije Latvijas okupācijas muzejs, kontroverznim granitnim spomenikom latvijskim strelcem*, kričečima Schwab in Melngalvju nams (nams=hiša), kjer so nekoč bivali neporočeni trgovci Blackheads (ang.), ter večkrat prenovljeno cerkvijo sv. Petra (Pēterbaznīca). Za mestnim trgom se skriva Rigina najstarejša cerkev Jāņa baznīa in očarljivo skrita podhoda Konventa ter Jāņa Sēta (sēta=podhod), polna umetniških ateljejev in restavracij.

Od katedrale, ki jo trenutno podivjano prenavljajo in je zato vsa odeta v zidarske odre in prav nič fotogenična, se je nato lepo sprehodit mimo t.i. »treh bratov« do parlamenta in gradu, obeh mnogokrat prenovljenih in v bistvu prav nič posebnih, in naprej do lepo urejenega parka Bastejkalns ter impozantnega spomenika svobode Brīvības piemineklis. Naj opišem tisti dve znamenitosti, ki sta se nama zdeli tukaj edini zares omembe vredni …
Trīs brāļi (»trije bratje«) so tri simpatične zapovrstne hiše na ulici Mazā pils iela (št.17-21), vsaka zidana v drugačnem arhitekturnem stilu; gotska številka 17 iz 15. stoletja je najstarejša kamnita stanovanjska hiša v Rigi.
Spomenik Brīvības piemineklis so postavili leta 1935 na mestu, kjer je poprej stal spomenik Petra Velikega. Gre za 42 m visok kip, mogočen simbol latvijske neodvisnosti. Na granitni bazi najdemo napis »Za domovino in svobodo«, reliefe in kipe latvijskih herojev ter ponazoritve štirih najpomembnejših vrednot: dela, duhovnosti, družine ter zaščite domovine. Na vrhu stoji ga. Milda, ki drži v zrak tri zlate zvezde, vsaka za eno izmed treh latvijskih kulturnih središč: Kurzeme, Vidzeme in Latgale.

Ogled starega mestnega jedra sva zaključila z ogledom nekdanjih rezidenc vplivnih trgovcev Mazā (majhna) in Lielā (velika) Ģilde ter hiše Kaķu māja (»hiša mačk«). Zanimiva je predvsem zgodba slednje: pred 1. svetovno vojno je v tej hiši živel trgovec, ki zaradi svoje latvijske narodnosti ni bil sprejet v Lielā Ģilde (vstop je bil dovoljen zgolj Nemcem); v znak maščevanja je na vrh strehe postavil kipa dveh črnih mačk z usločenima hrbtoma in dvignjenima repoma in ju obrnil tako, da sta trgovskemu cehu kazali zadnjo plat; ko so trgovca končno le sprejeli v Lielā Ģilde, je mački obrnil za 180°.

Riga ni ravno idilično mesto ujeto v nekem preteklem času, vsekakor pa ima svoje čare. Prestala je razburkano zgodovino, se naglo spreminjala in končno postala živahna prestolnica, odločena, da se dokončno otrese pasti nekdanje sovjetske oblasti.

*Ti so bili tista enota ruske vojske, ki je v letu 1915 branila svojo deželo pred sovražno Nemčijo, med Oktobrsko revolucijo 1917 pa podprla Lenina. Nekateri izmed njih so se nato vrnili v Latvijo, drugi pa so postali del čete, ki ji je Lenin najbolj zaupal. Latvijci so deljenega mnenja, ko pride do teh vojakov – za nekatere so to vojni heroji, drugi pa v njih vidijo zgolj grozljiv spomin na dobo  sovjetske represije.

Over and out.
It’s Nina.

2 komentarja

  1. Tine pravi:

    Tista Stalinova torta se mi je zdela nekam znana…

    http://en.wikipedia.org/wiki/Palace_of_Culture_and_Science,_Warsaw

    Rusi so imeli očitno samo en načrt in so potem zidali povsod enake bajte:)

  2. Kako fino je brat vajine poste….:). Srečno!

Komentiraj

Please type the characters of this captcha image in the input box

Za komentiranje vnesite zgornje znake!