Krtek, Švejk in A je to.

Objavljeno sobota, november 10th, 2012 ob 17:39

Pozdravljeni!

Češko, deželo ne samo odličnega, ampak tudi poceni piva, deželo Dobrega vojaka Švejka, Krtka in našin najljubših, čeprav povsem nesposobnih gradbenikov A je to, zapuščava z obljubo, da se še vrneva. Čeprav na podeželju vlada precejšnja revščina (tako se vsaj zdi), čeprav so hiše prave podrtije takoj, ko se oddaljiš od centra večjih mest, je to prijetna država prijaznih ljudi, odlične plezarije in nekaterih zares lepih mest, kot sta to Praga in Český Krumlov.

Že pred Valterjevo zadnjo okvaro in pred Petrohradom s Korošci, sva si v Kutni Hori cca. 50 km vzhodno od Prage ogledala Kostnice Sedlec. Samostan Sedlec je leta 1870 kupila družina Schwarzenberg in najela lokalnega rezbarja, ki se je izzživel nad kostmi 40 000 ljudi, pokopanih v kripti pod cerkvijo. V tej podzemni kapeli je neki na pol slepi menih že leta 1511 sezidal šest piramid iz človeških kosti, mojster František Rint (tisti rezbar, ki je zaslužen za kapelino končno podobo) pa je dve od njih podrl, kosti očistil, pobelil in se lotil dela … Kostnice ponavadi ne izgledajo tako, kakor ta v Kutni Hori. Navadno so to sobe polne kosti, ena na drugi, tukaj pa gre za pravo »koščeno« umetnino. Rint je izdelal grb družine Schwarzenberg, dva keliha, svoj podpis, par napisov INRI z vsem kar zraven spada in nenavaden lestenec, ki visi s stropa sredi kapele in vsebuje prav vsako kost v človeškem telesu. Malo je srhljivo vse skupaj, ampak ne zelo –v bistvu je prostor lep in spokojen (če ne bi bilo toliko turistov, bi bil še bolj). Umetniku je uspel zares edinstven memento mori.

Najin zadnji češki ogled je bilo mesto Český Krumlov, pobrateno z najinim Slovenj Gradcem. Český Krumlov ima status mesta že od leta 1309, leta 1992 pa ga je zaradi njegovih čarov UNESCO uvrstil na svoj seznam kulturne dediščine. Mesto, skoraj povsem obdano z reko Vltavo, je okronano z veličastnim gradom, ki se ponaša z dvema posebnostima – pisano okrašenim okroglim stolpom in nenavadnim mostom Most ná Plášti, ki povezuje grajske prostore z vrtovi. Notranji zidovi gradu so zelo na gosto okrašeni, nama so se zdeli celo malce kičasti, to pa predvsem zato, ker je vse narisano. Skoraj nobeno okrasje na zidovih in na okroglem stolpu ni … kako naj to povem … nič ni 3D. Smešno. Ampak od daleč se to ne vidi, od daleč izgleda stolp prav mojstrsko izdelan. Kakorkoli že, v tem gradu že od druge polovice 16. stoletja redijo medvede – tradicjo so začeli Rosenbergi, danes pa v grajskem kompleksu živijo medvedi Katarina, Tereza in Vok.
Mestno jedro znotraj rečnega rokava Vltave (t.i. Vnitřní Město, notranje mesto) sestavljajo očarljive ozke ulice polne renesančnih in baročnih hiš, v sredi pa leži mestni trg Nám Svornosti z gotsko mestno hišo in gotsko cerkvijo. Ta del mesta je z gradom in grajskimi vrtovi povezan s prenekaterimi majhnimi mostovi za pešce. Sicer se mesto ponaša z nekaj najbrž odličnimi galerijami (galerija Egona Schieleja, fotoatelje lokalnega fotografa J. Seidela idr.) in pivovarno Eggenberg. Midva za to nisva imela časa, sva pa čisto slučajno naletela na domiseln muzej Muzeum Obchodu Kupecký Krám, poln starih kovinskih reklamnih napisov, embalaž in naprav, ki so jih nekoč uporabljali trgovci (tehtnice, kalkulatorji, kontejnerji itd.). Tako simpatično, da gre eden od napisov (seveda ne originalnih) z nama domov.
Vodnički opozarjajo, da bi si morali turisti za Český Krumlov vzet več časa. Prav imajo. Mesto je zares lepo, z dušo; predstavljam si večere v dobrih restavracijah ob reki s pogledom na grad, s kozarcem hladnega, odličnega češkega piva pred sabo …

Žal sva morala midva naprej. Čaka naju pot čez Avstrijo in Nemčijo do Švice, kjer bova preostanek najinega potovanjapreplezala. Zdaj sva res že blizu doma … Ampak treba je nardit še zadnji ovinek in intenzivno užit še zadnji mesec najinega, Valterjevega leta.

Over and out.
It’s Nina.

Komentiraj

Please type the characters of this captcha image in the input box

Za komentiranje vnesite zgornje znake!