Zürich namesto Berna.

Objavljeno sreda, november 14th, 2012 ob 16:11

Pozdravljeni!

Nekje sredi potovanja sva se odločila, da bova obiskala vsa še nepoznana glavna mesta, katerih države bova obiskala na najini poti. In tako sva si bila dolžna še obisk švicarskega glavnega mesta. Ker se nama je zdel Bern malo preveč s poti (konec koncev je zdaj pa res na prvem mestu plezarija), sva se morala zadovoljit s Zürichom, čeprav o njem nisva slišala nič kaj dobrega. Včasih je tako še boljše – Zürich naju je najbrž prav zato tako pozitivno presenetil.

Zürich sva si predstavljala kot hladno, uradno, bančniško mesto, ki ima željnemu turistu bolj malo za pokazat. Nasprotno nama je dokazalo staro mestno jedro, ki je s svojimi ozkimi ulicami, pisanimi hišami, cerkvami s prevelikimi urami in jezerskim rokavom v sredini simpatično, prijetno in prav po švicarsko lepo. Sprehod sva začela na Bahnhofstrasse, najbolj prestižni ulici od vseh, polni Armanijev, Rolexov, Vuittonov idr. Ta naju ni pretresla – pač še ena velika, fancy ulica brez duše. Ko pa sva se z nje podala proti kanalu in se znašla v starem mestu, sva spoznala povsem drugačen Zürich. Zuriško jezero, ki se od mesta razteza 40 km proti vzhodu, je menda zelo popularno za sprehajalce in kopalce, staro mestno jedro pa njegov skrajni krak deli na pol in mu daje prav poseben čar. Cerkvi Fraumünster z veliko uro in Grossmünster z značilnima zaobljenima zvonikoma stojita vsaka na svojem bregu in povezuje ju most, eden izmed mnogih. Ura ba cerkvi Fraumünster pa ni nič v primerjavi s tisto na cerkvi St Peterskirche ki je s premerom 8,7 m največja v vsej Evropi. Mesto je zdaj že božično okrašeno – mnogo prezgodaj, če vprašate mene – in v odsotnosti množic turistov ravno prav živahno.

Še bolj kot stari center mesta pa naju je navdušilo mestno okrožje Züri-West, ki nosi masko stanovanjsko-uradniškega naselja, v resnici pa se tu nahajajo najbolj odbiti in najbolj popularni nočni lokali (Supermarket idr.) in dizajnerski butiki. Viadukt, ki se razpenja čezenj, so spremenili v arkado polno najbolj modnih butikov, dobrih restavracij in prijetnih kavarn, le nekaj korakov stran pa stoji t.i. Freitag Tower. Ste že slišali za nesramno drage eko torbe, narejene izključno iz recikliranih materialov – nekdanjih tovornjakarskih ponjav, varnostnih pasov itd.? Ne? Ideja se je porodila dvema ambicioznima Švicarjema, ki imata mnogo trgovin po celi Evropi, v Zürichu pa se te torbe privlačno industrijskega izgleda prodajajo v 26 m visoki trgovini, narejeni iz upokojenih kontejnerjev. Zelo odbito. Zelo všečno. Za nameček pa se lahko povzpneš še na vrh konstrukcije in si ogleduješ ogromni Zürich, ki se širi okrog in okrog, pod sabo pa t.i. Frau Gerolds Garten, skupek eko trgovin in lokalov. Seveda sva šla od bliže pogledat tudi ta »vrt«, kjer se v starem avtobusu prodajajo oblačila, v malo modernejših kontejnerjih se nahaja kafič in prav nič te ne preseneti, ko zagledaš sredi vsega še kabino, ki je nekdaj vozila švicarske smučarje navzgor po zasneženih pobočjih, zdaj pa v njej tiči nagačen orel. Zdaj vidite, zakaj naju je Zürich tako pozitivno presenetil? Včasih je res dobro, če ne pričakuješ veliko.

Za konec pa še kratka zgodbica o Valterjevi preluknjani cevi za olje. Ja, spet sva imela težave, tokrat na srečo malo manjšega obsega in s srečnim koncem, pa vendar … V Pragi, kjer so Valterju zamenjali starter, so bili šlampasti. Ne morem reči drugega. Tudi ni druge razlage. Razen, če se podamo v nevarne vode razmišljanja o sabotaži. :) Zadnje dni nama je alarmantno hitro zmanjkovalo olja v motorju. Dvakrat sva ga dolila in klela Čehe, ki da ga po popravilu niso nallili nazaj. Končno sva si morala priznat, da je nekaj narobe. Peljala sva ga k prijaznim italijansko-švicarskim mehanikom pri Bellinzoni, ki so Valterja takoj sprejeli, ga pregledali, ga popravili, na koncu pa nama pokazali sliko preluknjane cevi za olje. Izgledala je grozno! Luknja v cevi je bila res velika – še dobro, da sva se sploh lahko pripeljala do sem! Svašta res. Ko že misliš, da je vse v redu … No, zdaj je vse spet dobro. Držite pesti, da bomo imeli zdaj pa res mir do doma! Valter je zdaj uradno panevropski avto – popravljan je bil namreč v šestih različnih evropskih državah (vključno s Slovenijo). Dost je blo!

Over and out.
It’s Nina.

1 komentar

  1. Mama Lenča pravi:

    Saj že nekaj časa trdim, da če že vidva ne, Valter očitno hoče domov …

Komentiraj

Please type the characters of this captcha image in the input box

Za komentiranje vnesite zgornje znake!