Švicanje na švicarskih bulderjih – četrtič ali Frikšn, bejbi!

Objavljeno ponedeljek, december 3rd, 2012 ob 12:23

Pozdravljeni!

Zima definitivno prihaja v tole idilično deželo švicarsko in Valterjev grelec nama čedalje bolj prav pride. Zdaj si življenja brez njega ne predstavljava več – ponoči se ohladi do minusa, ta traja globoko v jutro, kondenz v Valterju zmrzuje, midva pa spiva čedalje bolj oblečena. Danes zjutraj sva se tudi resno pogovarjala o tem, da ljudje včasih pravzaprav sploh niso bili neumni, ko so spali z nočnimi čepicami …Tudi snežilo je že, čeprav samo malo, vrhovi gora, ki naju obdajajo kamorkoli greva, pa so že dolgo bleščeče beli.

Minus (ali pa vsaj hladna ničla) pa pomeni odlične plezalske pogoje. Trenje med skalo in kožo je v tako hladnem okolju odlično, to pa je predpogoj za osvojevanje tistih zares težkih problemov. Moj mož se mi je to odločil dokazat – lekcija št. 5: Pomembnost frikšna.

Pred tednom dni sva se iz Chironica podala v plezališče Brione v prekrasni dolini Verzasca. To je dolina, ki se od jezera Lago Maggiore vije visoko med zasnežene vrhove ob reki Verzasca, katere struga je polna sijajno spolirane granitne skale in turkizne, kristalno čiste in očitno ledeno mrzle vode. Reko na nekem mestu ustavi jez Verzasca (pri imenih niso bili ravno izirni, kajne?), ogromen, veličasten jez, ki se ponaša z najdaljšim bungee skokom v Evropi. Ljubitelji filmov o tistem najbolj slavnem vohunu z licenco za ubijanje (beri: James Bond) boste jez morda prepoznali iz filma Die Another Day, v katerem se g. 007 že na samem začetku požene z vrha jeza v letalo pod njim.

Po treh dneh nenehnega dežja je končno le posijalo sonce in takoj sva se zapodila med brionske balvane. To je plezališče brez vodnička. Zemlja okrog gozda z balvani je privatna, zelo verjetno ni tudi z gozdom samim nič drugače. Zato se množice navdušenih plezalcev ne vzpodbuja, ravno zato pa je lahko plezalska izkušnja tu še boljša, lepša, bolj intimna. Skale je ogromno, očiščenih balvanov pa nekoliko manj – to je, tako bi se lahko reklo, plezališče v razvoju. Ime je dobilo po tamkajšnji vasi Brione, ki tiči skoraj na samem vrhu doline, sestavljata pa ga dve plezalski področji: tisto v gozdu (5 sektorjev) in tisto ob reki (2 sektorja). Skala je, seveda, granit. In to ne navaden granit, ampak takšen z neverjetno finimi zrni in občasnimi barvnimi prameni.

V tem krasnem okolju in čedalje boljših pogojih je moj Rok resno poprimil za skalo in v dveh dneh naskočil Marilyn Monroe 8a, osvojil srce Amber 8b, ukrotil »starega leva« Vecchio Leone 8b, Disney production 8b pa je bil itak prava risanka.
Njegov komentar: »Hja, tk pa je, če je frikšn!«

Over and out.
It’s Nina.

2 komentarja

  1. Jani pravi:

    frikšn = frišno?
    :p
    lepo, lepo!

  2. valter pravi:

    Frikšn=trenje :D Iz ang. pride: friction. :) Ti pa čist po tiho povem, da sm js tud dolgo mislila tk ko ti :D

Komentiraj

Please type the characters of this captcha image in the input box

Za komentiranje vnesite zgornje znake!