Od Kremenčkovih do divjega zahoda.

Objavljeno ponedeljek, marec 26th, 2012 ob 14:40

Pozdravljeni!

Še obstaja jamski človek! Pa ne tisti iz predstave Jamski človek (za tiste, ki ste jo videli). Dejanski jamski človek!
V kraju Guadix, kakih 50 km iz Granade, so ljudje že v prazgodovini izkoriščali jame za varno pribežališče, v času Rimljanov pa so si začeli zidati t.i. jamske hiše, po katerih je dandanes čedalje večje povpraševanje. Ugotovili so namreč, da jih obkroža izredno mehka glina, ki omogoča lastniku take hiše enostavno in hitro dodajanje dodatnih sob. Poleg tega je v jamskih hišah konstantnih 18°C, prijetnih tako poleti kot pozimi. Konec koncev niti ni tako čudno, da se ta bivališča prodajajo po razmeroma visoki ceni.
V delu mesta, ki se imenuje »barrio de cuevas« (jamska četrt), je kar 2000 takih jamskih hiš. 2000 poseljenih. Neposeljenih je najbrž še več. Opazila sva, da je tudi v taki jamski četrti opazna razlika med bolj in manj premožnimi ljudmi – hiše prvih so bele, čiste, s posrečenimi belimi dimniki, ki štrlijo iz kupa gline, v kateri je hiša; prebivališča slednjih pa niti nimajo fasade, temveč so vrata in okna kar »izrezana« v steno kupa gline. Naju je vse to navdušilo. Kdo bi si bil mislil, da še vedno obstajajo ljudje, ki dejansko še vedno živijo v jamah! Rok je ponavljal kot strgan dohtar: »Ko da bi bil med Kremenčkovimi!« :)

Če se je dan začel razmeroma bizarno, se je tako tudi nadaljeval. Najina naslednja postaja je bila edina evropska puščava.
Gre za pustinjo pri kraju Tabernas v provinci Almería na jugu Španije. Seveda to ni taka afriška puščava, taka oranžna, peščena, sipinasta. Je pa definitivno puščava. Samo nizko, dolgočasno in suho rastje, hribčki in doline, pesek, kamenje in veter. Ah, ta veter … Ugotavljava, da nama nagaja že ves čas odkar sva v Španiji. Ti, ti, nagajivček! Valter je zaradi njega bolj žejen, midva pa imava danes pesek v nosu, očeh, ustih in laseh.
Kot da nimajo dovolj svoje pustinje, so Američani, oz. natančneje Hollywoodčani, prav tu posneli preobilico špageti vesternov (npr. A Fistful of Dollars in Sergio Leonov The Good, the Bad and the Ugly) pa tudi nekatere bolj znane filme. V okolici Tabernasa sta ostali nekoč filmani, zdaj pa za turiste na ogled postavljeni filmski prizorišči: Mini-Hollywood in Texas Hollywood. Midva sva šla v slednjega (malo cenejši ter bolj odmaknjen in zato morda manj turističen) in iz njega odšla vzhičena. Bila sva edina gosta in mesto, zgrajeno v stilu tistih iz ameriškega divjega zahoda, je izgledalo presenetljivo resnično. Predvsem zato, ker poleg naju na ulici ni bilo nikogar, razen treh kavbojev. Ti so samo za naju uprizorili šov (malo so se kregali, usmerjali revolverje drug v drugega, goljufali v kartah in se na koncu pobili), nato pa so naju s kočijo odpeljali po mestu. Superca! Izkazalo se je, da so tu snemali naslednje filme: Indiana Jones and the Last Crusade, Zorro in Lucky Luke. Zelo zanimivo se nama je zdelo, da za več filmov uporabijo isto prizorišče (le da drugo ulico ali predel), in da so prav tu v tej naši edini puščavi snemali te filme, ko je pa vendar toliko drugih puščav na svetu. Hecno. Ampak super, ker sicer midva tega ne bi videla! :)

Over and out.
It’s Nina.

Komentiraj

Please type the characters of this captcha image in the input box

Za komentiranje vnesite zgornje znake!