Sivo na sivem.

Objavljeno petek, marec 30th, 2012 ob 20:43

Pozdravljeni!

Gibraltar: angleška oaza med Španci, morjem in Afriko.
Dan je bil ultra oblačen, zato Gibraltar za naju ni bil najbolj slikovito doživetje. Skala, ki se vzpenja nad mestom in je dom brezrepih opic, edinih prostoživečih opic v Evropi, je vsekakor mogočna in najbrž ob lepem vremenu nudi lep pogled proti Afriki, a za naju je bilo vse sivo na sivem. Kósila sva v tipičnem angleškem športnem pubu, kjer so naju sicer malo opetnajstili pri menjavi ₤/€, bila pa sva navdušena nad dejstvom, da naju ljudje niso zgolj razumeli, ko sva govorila angleško, ampak da so jo govorili celo bolje od naju! :) Okrepčana sva se zapeljala do skrajne točke te majhne državice, se trudila iz situacije iztisnit kak dober posnetek, potem pa napojila Valterja (Gibraltar je namreč brezcarinsko območje in ima kot tak cenejšo nafto), se vrnila v Španijo in prespala pod velikimi ter glasnimi vetrnicami v Parque Natural de los Alcomocales.

Park, kjer sva prenočila, je imel nekaj skal, sicer poraščenih z mahom, hudo krušljivih in še kaj, ampak Rok si ni mogel pomagat, da je ne bi malo pošlatal. Po petih odlomljenih oprimkih, enem padcu in popraskani nogi sva se napotila proti kraju Tarifa, kjer je najjužnejša točka Evrope. Ne, NI Gibraltar najjužnejša točka, četudi to še vedno trdijo v gibraltarskih turističnih vodnikih. Stala sva torej (in zopet kljubovala vetru) na Punta de Tarifa, tik pred otočkom Isla de Tarifa; bila sva na prvi izmed treh skrajnih točk Evrope, ki jih bova obiskala na najini poti. Pomol oz. cestica, ki pelje iz mesta do te točke, te postavi med dve morji: na levo je Sredozemsko morje, na desno pa Atlantski ocean. Afrike spet nisva videla. Spet sivo na sivem.

Popoldne sva preživela v najstarejšem evropskem mestu, ki so ga njegovi ustanovitelji Feničani leta 1100 pr.n.št. poimenovali Gadir, danes pa ga poznamo pod imenom Cádiz. Tu so leta 1812 napisali prvo evropsko ustavo, ki so ji nadeli ime La Pepa; takrat je bil Cádiz za kratek čas celo glavno mesto Španije. Lepa katedrala z rumenkasto kupolo, posrečeno ravne ulice, raznorazni opazovalni stolpi, ki so si jih bogatejši trgovci v preteklosti zgradili za nadzor svojega ladjevja (danes jih je še pribl. 120), sicer pa vse zopet sivo na sivem. Ta dež ga pa res pihne. Ampak se ne smeva pritoževat – današnji dež je PRVI na najini poti! Upajmo, da takih dni kljub vsemu le ne bo preveč …
Od turističnih znamenitosti sva obiskala le Torre Tavira, s katerega se je odprl pogled na vse lepote in grdote mesta, in v katerem je camera obscura. Kljub dežju si nam je uspelo v tej temnici ogledat panoramo mesta, projecirano skozi strešno odprtinico in s pomočjo ogledal na veliko belo konkavno platno. Po mestu smo se lahko tako rekoč sprehajali, videli smo sprehajajoče se pešce, vozeče se avtomobile in valovito morje. Zelo zanimiva stvar tale camera obscura – toplo priporočava!

Over and out.
It’s Nina.

Komentiraj

Please type the characters of this captcha image in the input box

Za komentiranje vnesite zgornje znake!