Konec sveta.

Objavljeno četrtek, april 5th, 2012 ob 14:16

Pozdravljeni!

Zbudila sva se zmačkana v siv dan. Zmačkana zato, ker je bilo pač treba sprobat nekatere portugalske alkoholne dobrote. (Ko smo že pri tem, Moma, Dani, kateri je že tisti liker, o katerem sta nama tako navdušena pripovedovala lani poleti?) Siv pa zato, ker nama danes kljub lepi napovedi najino čudovito prenočišče kvarijo oblaki in dež.
Spala sva na rtu Cabo de São Vicente, na katerem sva preživela skoraj ves včerajšnji dan. Valterju sva našla od mimoidočih odmaknjen prostor sredi mnogih dehtečih rožic, ki poraščajo ta cabo, midva pa sva si nesla mizo, stole in kapljico rujnega na klif, od koder se nama je odpiral pogled na oba rta: levo Ponta de Sagres in desno Cabo de São Vicente. Ču-do-vi-to! … je bilo včeraj, ko je bilo vreme še lepo. Danes je pač sivo. Pa saj je vseeno; po tem, ko napišem tole objavo, tako ali tako pičiva dalje, proti sredini države, proti gozdovom, goram in megalitom.

Včeraj dopoldne sva preživela v Lagosu. Lepo belo mestece, trenutno zaradi velike noči okrašeno s podobami Jezusa in Marije, živahno, a hkrati »dom« prvih sužnjev v Evropi. V 15. stoletju, ko se je za Evropejce začela doba velikih odkritij, je tu Henrik Navigator finančno podpiral mnoge portugalske pomorščake. Na žalost pa je podprl tudi odpravo, ki je iz Sahare pripeljala sužnje in jih prodajala na trgu sužnjev v Lagosu, prvem takem v Evropi. Zdaj je na tem mestu napis, majhen muzej in inštalacija z vrvmi ter zaboji dobrin (začimb ter sadežev) iz Afrike.

Popoldne sva preživela na skrajni jugo-zahodni točki Portugalske: na Ponta de Sagres, kjer si je Henrik Navigator zgradil trdnjavo in ogromen vetrni kompas, in na Cabo de São Vicente, ki je poln divjih, cvetočih, dišečih rožic, klifov, galebov in na žalost smeti, in ki se končuje z domnevno najmočnejšim svetilnikom v Evropi (njegov svetlobni domet znaša kar 95 km). Sprehajala sva se sem ter tja, občudovala divjo naravo, vohala rožice in poslušala valove, ki so butali ob klife. To je točka, za katero so v srednjem veku menili, da je konec sveta. Spala sva torej na koncu sveta.
Starši, kaj porečete na to: vaša otroka sta trenutno na koncu sveta! :)s

Over and out.
It’s Nina.

5 komentarjev

  1. mimo pravi:

    Limonin liker, ki se kliče Poncha da Madeira. Hud okus po soncu, soncu in še enkrat soncu (pa še malo limone je zraven). Uživajta.
    M

  2. Barbara pravi:

    My kind of holiday :) Ati/dedi M., Poncha de Madeira, praviš? Zakaj že niste prinesli enega za pokušino??? No comment? Thought so … ;)

  3. Mama Lenča pravi:

    Ja, kaj pa naj rečem? Da sta daleč, da sta že dolgo daleč, da bosta še zeloooo dolgo daleč, a da se kljub temu približuje dan, ko vaju ujamemo na Škotskem! Na tistem” koncu sveta” vama bomo delali družbo. In gužvo. .

  4. @.i. pravi:

    Če sta že tako predrzna in domišljava, da si upata na konec sveta pazita, da ne padeta čez rob! Ne se preveč nagibat, tudi za fotkanje ne (kdo se oglaša,j ne?).
    Takrat, ko je bil to še konec sveta, je bila zemlja verjetno še ravna plošča!

  5. Mama Anka pravi:

    Konec sveta..?.seveda ne..pa tudi konec poti še zelo dolgo ne..pa prav je tako, ker vidim kako zelo uživata in se imata lepo…upam pa, da bo nam doma hitro minil ta čas in se vidimo na Škotskem..”komi čakama”…

Komentiraj

Please type the characters of this captcha image in the input box

Za komentiranje vnesite zgornje znake!